Skupno število ogledov strani

petek, 10. julij 2015

Črt Kanoni: Knock, knock, knock on Heaven,s door!

Črt Kanoni: Knock, knock, knock on Heaven,s door!: Mislim da na svetu ni nesrečnejših ljudi, kot so begunci. Ljudje, ki morajo zaradi etničnih spopadov in obračunavanj  za plemensko nadvlado...

Knock, knock, knock on Heaven,s door!

Mislim da na svetu ni nesrečnejših ljudi, kot so begunci. Ljudje, ki morajo zaradi etničnih spopadov in obračunavanj  za plemensko nadvlado v državah ali deželah od koder prihajajo zapuščati svoje -  po večini - skromne domove.  Problem begunstva je star toliko, kot je stara zgodovina. Če motrimo čas izpred nekaj tisoč let z današnjimi  »civilizacijskimi« očmi  se radi, in to brez razlike, zgražamo nad dejstvom, kakšen teror so nekoč zganjali močnejši narodi nad šibkejšimi.  Begunci  spremljajo človeško civilizacijo že zelo dolgo, torej ne gre za kakšno novodobno enačico »exodusa« ko je Mojzes   popeljal hebrejsko ljudstvo iz Egipta, razprl morje in jih skozi divjino popeljal do Sinajske gore kjer jim je Jahve (bog) predstavil njihove zakone in podaril obljubljeno deželo, Kanaan. Bo tako tudi čez nekaj tisoč let, ko bodo zgodovinarji premlevali begunsko problematiko  21. stoletja?  
Bojim se, da je današnji čas  materialistično tako izprijen in izrojen, da  ni prav nobene možnosti, da vse te iskalce svojega novega doma v Evropski prestolnici Bruslju, sprejme »Le grand chef«, Jean – Claude Juncker in jim razloži njihove dolžnosti in razloži pravice evropskih narodov združenih v sodobni Kanaan, Evropsko Unijo. No, peščico teh revežev  bomo solidarno sprejeli tudi v podalpski deželici ki se je nekoč imenovala Karantanija, če je nebi  osvojila močnejša  Alemanska plemena in jo razdelila kot se jim je pač zahotelo in zazdelo. Današnji Alemani, Franki  Sasi in Vandali tako želijo. Tako želi Evropa. Poglejmo od kod prihajajo ti iskalci lepšega jutrišnjega dne. Praviloma je največji naval na Evropo iz držav, ki so bile nekoč kolonije mogočnih evropskih dežela, ki so jih v stoletjih kolonizacije brezkompromisno izropale in izžele do kosti. Anglije, Nizozemske, Francije, Nemčije, Belgije, Italije. Edino Italijani, ki  dnevno doživljajo  največji  begunski vdor na otoček Lampeduso iskreno priznavajo, da so Eritreja, Abesinija in Etiopija njihov »imperialistični« izvorni greh, ki se jim zdaj vrača kot bumerang. Nemci so previdno tiho,  čeprav je bila  Nemška jugozahodna Afrika skoraj dvakrat večja kot celotno Nemško cesarstvo. Namibija! Zveni znano?
Francozi in Belgijci se delajo Francoze, čeprav ravno  Belgijci krojijo predpise in direktive. Belgija! Belgijski Kongo ( 1908 - 1960) 
kasneje  Zaire, danes Demokratična Republika Kongo. Srce črne celine je bilo v zasebni lasti belgijskega kralja Leopolda II. pod državnim imenom, ne boste verjeli, »Svobodna« država Kongo. Ruanda in Urundi (danes Burundi) pa sta bili pod belgijskim protektoratom.  Francija si je lastila Tunizijo (!) Alžirijo, Maroko, Kamerun in Zgornjo Volto (danes Burkino Fasso).
Nizozemci pa,  ne le da je bil New York nekoč New Amsterdam, ki ga  je  Peter Stuyvesant  obdal z zidom, ki seveda nima nič skupnega z zidom Viktorja Orbana, ki prinaša mastne denarje graditeljem  fortifikacije Ogrske meje s Srbijo in predstavlja  novo (beri shizofreno) paradigmo v razumevanju svobodne Evrope, so ves kapital od katerega danes črpajo  nacionalne dividende pridobili s trgovanjem in izčrpavanjem kavčuka, lesa, začimb, kave kokosa, nafte in olja v  Azijskih deželah, od koder je tudi precejšen naval na Evropo.
Kot pravi moj kolega in prijatelj Stojan Žitko, Slovenija lahko nahrani dvesto ust. Nahrani jih lahko tudi še naslednjih dvesto in naslednjih dvesto. Saj veste, kaj so nekoč dejale kmečke matere. Če je v loncu kaše za deset ljudi, ni vrag da ne bomo nahranili in našli posteljo še dvema lačnima popotnikoma.  Meje so odprte in naša država seveda ni njihov cilj.  Njihov cilj so države, ki so jih v zgodovini  oropale nacionalne identitete in jih pustile na smetišču  zgodovine.  Pastorek se bo hote pa tudi nehote  vračal tja, kamor ga vlečejo korenine.
Kaj bomo (seveda je to solidarnostno retorično vprašanje) dobili v zameno mi, Slovenci, za njihova stoletna ropanja, zdaj ko smo del te roparske horde? Svojo svobodo, ki pravzaprav ni svoboda? Svojo neodvisnost, ki je patološka odvisnost od sindroma biti nekomu podložen? Avtonomijo znotraj Evro območja, ki je pravzaprav nekakšen fiskalno-socialni eksperiment nekoliko večjega bankomata v večnadstropni stolpnici za potrebe stanovalcev?
Dragi velmožje v Bruslju in Strassbourgu. Dodelite Sloveniji 1% zlata naropanega skozi stoletja v svojih kolonijah, pa 1% diamantov, ki ste jih iztrgali iz nederij afriške celine, 1% boksita, srebra, železa in 1% vseh vaših zlatih rezerv, potem pa mi – dovolim vam – solite pamet o solidarni  in pravični Evropi. Prav VI, od Londona, Bruslja, Pariza,Haaga in Berlina  bi se morali najbolj angažirati za pomoč tem ljudem in to v njihovih deželah. Jim TAM omogočiti dostojno življenje, iztrebiti iztrebljevalce kot znate, a si tega ne priznate, ker je tako početje nehumano in neprimerno civilizacijskim normam 21. Stoletja. Ah, seveda, tam ni nafte in drugih naravnih bogastev  ker ste že vse pobrali….




.